Pomen hibridizacije in vpeljevanje hibridov v prakso

Že kar nekaj časa (več kot 20 let v Sloveniji), tržni pridelovalci vrtnin posegajo po hibridnem semenu vrtnin. Za to obstajajo različni razlogi, naj pa navedem primarnega – višji in bolj zagotovljen tržni pridelek na enoto.

Hibridizacija je po drugi strani prinesla tudi določene omejitve pri končnem uporabniku in sicer nezmožnost proizvodnje hibridnega semena na kmetijah, kar je možno pri sortah, kjer si pridelovalci z lastnimi izkušnjami  oz. ljudskim izročilom zagotavljajo pridelavo semena za naslednjo sezono. Druga omejitev pri končnem uporabniku je lahko tudi višja cena hibridnega semena. Semenska industrija je danes globalna in donosna dejavnost.

Glavne vrste, katere so bile in so podvržene hibridizaciji so predvsem vrste iz rodu kapusnic, plodovk, bučnic.  V svetovnem merilu je tako po obsegu glavnih nekaj vrst vrtnin, ki dominirajo v hibridizaciji in sicer: paradižnik, paprika, kumare, celotna skupina kapusnic, lubenice, melone, čebula in špinača. Sledijo jim ostale vrste z manjšimi deleži. Obstajajo pa tudi vrste, ki še niso bile podvržene hibridizaciji, temveč samo selekciji na večjo rezistentnost na bolezni in škodljivce (npr. pri solati, endiviji, radiču, itn.) ter želene lastnosti, ki se za te vrste iščejo v tržni pridelavi (kompaktnost ali bujnost glavic ali rozet, barva in oblika listov,…).

Glavna podjetja, ki se ukvarjajo z žlahtnenjem so svetovna predvsem multinacionalna podjetja, ki hibride večinoma razvijajo same ali v povezavi z drugimi, predvsem raziskovalnimi in znanstvenimi inštitucijami.

Glavni namen hibridizacije je povišati tržni pridelek na enoto. Kot vemo, v svetu vladajo različne krize, ki posredno ali neposredno vplivajo na proizvodnjo vrtnin. Prihaja do zaostrenih pogojev pridelave, kjer bo imel veliko težo pravilni izbor hibridov, kateri bodo lahko bolj kljubovali biotičnim in abiotičnim stresom iz okolja. Predvsem bo pomembna večja rezistentnost na bolezni (glivične in virusne) in večja tolerantnost na napade škodljivcev. To pomeni, da se bo hibrid v večji meri sam sposoben upreti napadu bolezni ali škodljivcev iz okolja, kar za posledico prinese manj pogosto zaščito s fitofarmacevtskimi sredstvi oz. drugimi repelenti.

Žlahtnitelji poleg zgoraj naštetih parametrov, veliko pozornost pri žlahtnenju posvečajo tudi naslednjim dejavnikom:

• Povečati oz. ohraniti okus in ostale življenjsko pomembne snovi, ki se naravno nahajajo v vrtninah, ki pa se tekom hibridizacije lahko izgubijo ali zmanjšajo (vitamini, minerali, sladkorji in kisline v paradižnikih, kapsicin v papriki, piruvati v čebuli, likopen v paradižniku, quercetin v lubenicah, antioksodanti kot so flavonoidi, karotenoidi in glukozinulati,…
• Povečati obstojnost pridelka (bolj čvrsti plodovi sposobni za daljše transporte, kasnejše uhajanje v cvet, kasnejše pokanje plodov ali glav,…)
• Povečati izenačenost pridelka
• Povečati prag tolerantnosti na abiotične strese iz okolja (hitre spremembe v temperaturi zraka, padavine, suša, veter,…)

Vsekakor je danes v svetu veliko število hibridov vrtnin, ki se uporabljajo v tržni proizvodnji pridelave, vendar je potrebno pred uvedbo in komercializacijo hibrida opraviti predhodna testiranja v lokalnem okolju, kjer se ugotovi primernost in potencial hibrida. Tako se s tem delom v Sloveniji ukvarjajo predvsem neodvisne ustanove kot je Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za Kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Kmetijska šola GRM Novo Mesto, idr.. Podjetje CABO d.o.o., katerega poslanstvo je zastopstvo in distribucija profesionalnega semena vsako sorto pred komercializacijo podvrže testiranju na različnih koncih Slovenije pri profesionalnih pridelovalcih, ki pokažejo interes nad tovrstno dejavnostjo in tako vsakega slovenskega pridelovalca, ki ima interes seznanjamo z novostmi v sortimentu ter novimi praksami na področju pridelave, prodaje in izbora sortimenta v ostalih državah EU-predvsem sosednjih Sloveniji, katere lahko vključijo v svoj proizvodnjo-prodajni cikel.