Tehnologija paprike - KAPIA

NOVI HIBRIDI PAPRIKE KAPIA, KI SE PRIPOROČAJO ZA PROIZVODNJO NA BALKANU IN V JUŽNI EVROPI

Paprike v tipi kapia se na področju Balkana in ostale Južne Evrope prideluje več stoletij. Do sedaj so bile v veljavi predvsem sorte, ki so se preko stoletij odlično adaptirale na pogoje pridelovanja na tem območju. Tolerantne so na večje spremembe temperature, padavine in ostale strese iz okolja. Te sorte v povprečju dajejo od 20-40t pridelka po hektarju, plodovi pa se uporabljajo za svežo potrošnjo in v predelovalni industriji. Nekaj let nazaj je SEMINIS začel z načrtno selekcijo in hibridizacijo sort, ki so bile poznane na območju Balkana in Južne Evrope z namenom združiti vse pozitivne lastnosti sort v kombinaciji povečanja pridelka po hektarju. Kot rezultat dela, sta bila v lanskem letu predstavljena dva hibrida in sicer Kaptur (SK-5) in Karpex (SK-10).

ZAKAJ IZBRATI NOVE SEMINIS HIBRIDE?

• Hibridizacija je bila opravljena predvsem za potrebe Balkanskega trga
• Visoki pridelki (70-80t/ha ob visoko intenzivni proizvodnji)
• Izenačeni in kakovostni plodovi
• Zgodnje pobiranje pridelkov
• Odlična tolerantnost na stres
• Odlična obstojnost plodov
• Zaradi efekta hibridizacije so izboljšane lastnosti:
  • Odličen okus
  • Visoka vsebnost suhe snovi in sladkorja
  • Visoka vsebnost pigmenta
• Zelo priporočljivi za predelovalno industriji:
  • Manj izgub
  • Enostavno lupljenje kožice in pečenje-gril filejev

TEHNOLGIJA PRIDELOVANJA

Osnovno vodilo za intenzivno pridelavo na prostem je dobra voda za namakanje in priprava primernih tal. Zemlja mora bit brez plevelov, ne samo zaradi tega ker radi tekmujejo s posevkom paprike, temveč tudi zaradi gostenja virusov, ki se radi zadržujejo na plevelu in lahko dramatično zmanjšajo pridelek (predvsem CMV – kumarni mozični virus).

Priporočljivo je kolobarjenje. Po 2-3 leti pridelave paprike na istem mestu je bolje zamenjati površino. V praksi se dogaja, da zaradi pomanjkanja primerne površine, pridelujemo papriko 4-5 let na isti površini.

Skratka, z monokulturo tvegamo, da povečamo prisotnost škodljivih organizmov (ogorčice v tleh, …) in bolezni (plutavost, fuzarioze, vertcilium) katere povzročajo resne probleme pri doseganju optimalnega pridelka. Na žalost ni uspešne zaščite proti tem škodljivcem in boleznim.

Preventivno se lahko zavarujemo na ta način, da redno analiziramo in kontroliramo vse gradnike tehnologije (analiza tal in vode za namakanje, natančen gnojilni načrt, kontrola EC in pH) in tako v večji meri zaustavimo razvoj teh bolezni in škodljivcev.
Za namakanje je priporočljivo uporabljati vodo z nizko vsebnostjo soli (<1 mS/cm) z nizko vsebnostjo kalija, železa, magnezija in brez trdnih delcev, ki lahko poškodujejo ali zamašijo namakalne cevi.

PRIRPAVA TAL

Najbolj pomembno je pripraviti tla že v jeseni. Paprika težje uspeva v kompaktnih in nezračnih tleh. Če so tla bolj kompaktna je dobro, da se grebeni pripravijo že v jesenskem času, tako da so glavna dela v spomladi lahka površinska priprava tal in prekrivanje grebena s folijo.

PRIPRAVA SADILNEGA MATERIALA

Osnova za uspešno proizvodnjo, so kakovostne zdrave sadike z dobro izdelanim koreninskim sistemom, katere so bolj rezistentne na bolezni in so sposobne dati kasneje višje pridelke. Primerna sadika za presajanje je tista, ki zacveti približno 2-3 tedne po presajanju.

GNOJILNI NAČRT

Pred presajanjem na prosto, je potrebno osnovno gnojenje v jeseni ali spomladi. V praksi se uporablja 500-600 kg NPK 5-14-28. Hranila se morajo nahajati v 10-30 cm sloju tal. V primeru pridelave na grebenih, se osnovno gnojenje izvaja v spomladanskem času ob pripravi grebenov. Talno (kapljično) dognojevanje se prične 10-14 dni po presajanju oz. takrat ko je koreninski sistem doseže dolžino 4-5 cm.

Kapljično dognojevanje se priporoča, da se ponavlja vsakih 7-10 dni. V poletnem času se kapljično dognojevanje ponavlja vsakih 7 dni (v primeru sončnih dni) oz. vsakih 10 dni (v primeru oblačnosti in dežja).

Količina gnojila je priporočljiva za redčenje z 200l vode.

Kalcijev nitrat se lahko zamenja z amonijevim nitratom, kjer je potrebno upoštevati dejstvo da je ekvivalent: 2 kg Kalcijevega nitrata = 1 kg Amonijevega nitrata

V kolikor je rastlina preveč vegetativna v rasti in ni doseženo optimalno razmerje med generativa:vegetativa, se priporoča foliarno gnojenje s fosforjem.

V primeru, da se želi pospešiti dozorevanje plodov, se vsakih 10-14 dni poleg pripravljenega gnojilnega načrta dodaja Kalijev sulfat preko kapljičnega sistema dognojevanja.

NAMAKANJE

Namakanje je pomemben del pri proizvodnji. To dejstvo poudarjamo predvsem zaradi tega, ker v nekaterih primerih pridelovalci podcenjujejo zahteve rastline po vodi, predvsem v poletnem času.

V primeru, da so grebeni pokriti s folijo, tla vodo preko kapljičnega namakanja vpijejo drugače, kot tista, ki niso pokrita s folijo. V praksi ni dovolj razširjen način, da se vlaga tal meri z EC metri ali drugimi podobni napravami. Zaradi tega se priporoča ročno pregledovanje vlažnosti tal. V fazi rasti rastline je dovolj 500 ml/rastlino/dan, medtem ko so lahko zahteve po vodi v poletnem času 2000-2500 ml/rastlino/dan. V praksi 40-70% vse vode rastlina dobi skupaj s kapljičnim dognojevanjem.

Svetujemo, da se namaka redno z manjšimi porcijami, tako da ima rastlina bolj natančno oskrbo, s tem pa tudi izgubimo manj gnojila v tleh.

Za ohranjanje čistih namakalnih cevi se priporoča kvalitetna gnojila s 100% topnostjo.

V poletnih mesecih ob visokih temperaturah, se lahko pestiči osušijo, kar povzroča neenakomerno nastavljanje plodov. Ta efekt se lahko zmanjša z dodatnim mikro-razpršilnim namakanjem, ki dviga vlago in ohlaja pregrete rastline.

CABO d.o.o.
Simon Gartnar